Tuljava iz nerjavečega jeklaje predvsem ozka in dolga jeklena plošča, proizvedena za potrebe industrijske proizvodnje različnih kovinskih ali mehanskih izdelkov v različnih industrijskih sektorjih.
(1) Specifična toplotna kapaciteta
Ko se temperatura spremeni, se bo specifična toplotna kapaciteta spremenila, ko pa pride do faznega prehoda ali padavin v kovinski strukturi med temperaturno spremembo, se bo specifična toplotna kapaciteta bistveno spremenila.
Tuljava iz nerjavečega jekla
(2) Toplotna prevodnost
Pod 600 °C je toplotna prevodnost različnih nerjavnih jekel v bistvu v razponu od 10~30 W/(m·°C), toplotna prevodnost pa se povečuje s povišanjem temperature. Pri 100 °C je vrstni red toplotne prevodnosti nerjavnega jekla od velikega do majhnega 1Cr17, 00Cr12, 2 Cr 25N, 0 Cr 18Ni11Ti, 0 Cr 18 Ni 9, 0 Cr 17 Ni 12Mο2, 2 Cr 25Ni20. Pri 500°C se toplotna prevodnost poveča od velike do Najmanjši red je 1 Cr 13, 1 Cr 17, 2 Cr 25N, 0 Cr 17Ni12Mο2, 0 Cr 18Ni9Ti in 2 Cr 25Ni20. Toplotna prevodnost avstenitnega nerjavnega jekla je nekoliko nižja kot pri drugih nerjavnih jeklih. V primerjavi z običajnim ogljikovim jeklom je toplotna prevodnost avstenitnega nerjavnega jekla približno 1/4 pri 100 °C.
(3) Koeficient linearne razteznosti
V območju 100–900 °C so koeficienti linearne razteznosti glavnih razredov različnih nerjavnih jekel v bistvu 10Ë6~130*10Ë6 °CË1 in se nagibajo k povečanju s povišanjem temperature. Za izločevalno utrjeno nerjavno jeklo je koeficient linearne razteznosti določen s temperaturo obdelave s staranjem.
(4) Upornost
Pri 0~900°C je specifična odpornost glavnih razredov različnih nerjavnih jekel v bistvu 70*10Ë6~130*10Ë6Ω·m in se nagiba k povečanju s povišanjem temperature. Pri uporabi kot grelni material je treba izbrati material z nizko upornostjo.
(5) Magnetna prepustnost
Avstenitno nerjavno jeklo ima izjemno nizko magnetno prepustnost, zato ga imenujemo tudi nemagnetni material. Jekla s stabilno avstenitno strukturo, kot so 0 Cr 20 Ni 10, 0 Cr 25 Ni 20 itd., ne bodo magnetna, tudi če so obdelana z veliko deformacijo več kot 80 %. Poleg tega bodo avstenitna nerjavna jekla z visoko vsebnostjo ogljika, dušika in mangana, kot so serije 1Cr17Mn6NiSN, 1Cr18Mn8Ni5N in avstenitna nerjavna jekla z visoko vsebnostjo mangana, podvržena ε fazni transformaciji v pogojih velike redukcije, tako da ostanejo nemagnetna .
Pri visokih temperaturah nad Curiejevo točko tudi močni magnetni materiali izgubijo svoj magnetizem. Vendar bodo nekatera avstenitna nerjavna jekla, kot sta 1Cr17Ni7 in 0Cr18Ni9, zaradi svoje metastabilne avstenitne strukture podvržena martenzitni transformaciji med hladno obdelavo z veliko redukcijo ali nizkotemperaturno obdelavo in bodo magnetna in magnetna. Povečala se bo tudi prevodnost.
(6) Modul elastičnosti
Pri sobni temperaturi je vzdolžni elastični modul feritnega nerjavnega jekla 200kN/mm2, vzdolžni elastični modul avstenitnega nerjavnega jekla pa 193 kN/mm2, kar je nekoliko nižje kot pri ogljikovem konstrukcijskem jeklu. Z naraščanjem temperature se vzdolžni modul elastičnosti zmanjša, Poissonovo razmerje se poveča, prečni modul elastičnosti (togost) pa se znatno zmanjša. Vzdolžni modul elastičnosti bo vplival na delovno utrjevanje in agregacijo tkiva.
(7) Gostota
Feritno nerjavno jeklo z visoko vsebnostjo kroma ima nizko gostoto, avstenitno nerjavno jeklo z visoko vsebnostjo niklja in visoko vsebnostjo mangana ima visoko gostoto, gostota pa postane manjša zaradi povečanja razmika med rešetkami pri visoki temperaturi.
